Na čudovit sončen marčevski dan smo se z otroki odpravili na nepozaben izlet na kmetijo v Lahovno in v gozd. Bivanje v naravi in raziskovanje okolice otrokom prinaša neprecenljive izkušnje, spodbujajo radovednost, domišljijo in povezanost z naravo. V stiku z naravo se učijo spoštovati življenje okoli sebe, opazovati podrobnosti in razvijati svojo kreativnost.
Dan smo začeli z jutranjim krogom, kjer smo se z otroki pogovarjali o našem načrtovanem izletu. Preverili sva, ali so sami doma povedali kaj sva jim naročili da potrebujejo za izlet – primerno obutev, oblačila in nahrbtnikih z vodo. Po razpravi smo se odpravili na pot.
Otroci so že na poti pokazali navdušenje nad naravo. Nekateri so prvič videli pava, kar je bilo zanje posebno doživetje. Ob prihodu na kmetijo so nas pozdravile kokoši, ki so pogumno prišle do nas in nas spremljale vse do gozda, saj so bile navajene obiskovalcev, ki jih hranijo. Nekateri otroci so se kokoši sprva prestrašili, a hitro so začeli uživati v tej neobičajni izkušnji.
Na travniku sva otrokom dovolili, da se svobodno igrajo in raziskujejo okolico pod najinim budnim očesom. Pred tem sva jim z Gordano razložili, do kod lahko gredo. Malico smo pojedli ob gozdni jasi, ostanke ogrizkov pa smo prihranili za hranjenje mini kozla, kokoši in rac.
V gozdu so otroci navdušeno nosili veje in debla, tipali mehki mah ter občudovali cvetoči žafran. Vsak otrok si je poiskal svojo palico, s katero je raziskoval krtine, nekateri pa so jih prekopavali kar z rokami. Našli so drevesno luknjo in začeli domišljijsko razpravo o tem, kdo bi jo lahko naredil in kdo bi lahko v njej živel. Polni vznemirjenja so naju obvestili, da so opazili veverico, kar je pri njih sprožilo val navdušenja po novem raziskovanju in opazovanju.
Poseben trenutek izleta je bil, ko si je vsak otrok poiskal svoje drevo in ga objel. Pojasnili sva jim, da s tem krepimo svojo povezanost z naravo, naberemo novih moči in se sprostimo. Z malo pravljičnosti in domišljije lahko otroke spodbudimo k raziskovanju okolja, ne da bi jih omejevali na različne organizirane aktivnosti ali posedanje pred zasloni. Tako se učijo samoiniciativnosti, neodvisnosti in spoštovanja do narave.
Ob koncu izleta smo nahranili živali in se nasmejali nagajivemu kozlu, ki je poskušal pojesti vse ogrizke ter odganjal kokoši stran od hrane. Na poti nazaj smo podoživljali vtise in se pogovarjali, kdaj bomo takšen izlet ponovno ponovili. Vsi otroci so se v vrtec vrnili polni vtisov, nekateri pa so od utrujenosti po kosilu celo zaspali.
Izlet je pokazal, kako pomembno je otroke voditi v naravo in jih spodbujati k raziskovanju. Zato sva se z Gordano odločili, da bomo takšne izlete organizirali vsaj enkrat tedensko, saj so otroci palice, ki so jih uporabili pri raziskovanju, skrbno pospravili in komaj čakajo, da jih ponovno uporabijo na naslednji dogodivščini.
Zapisala: Marina Hrovat, dipl. vzg.
